T

Tisto jutro, ko sem fotografirala sončni vzhod na enem izmed irskih otokov, me je od daleč opazovala črnobela oblika. Kamorkoli sem se premaknila, vedno mi je potihoma sledil. Podtuhnjeno me je gledal izpod čela, samo oči so se svetlikale v temi. Nisem ga klicala k sebi. V tem času, ko sem nadaljevala s svojim delom in se je nebo že malo zjasnilo, se mi je tudi on začel vse bolj približevati. Ugotovila sem, da ni pes iz kmetije, ampak pes iz otoka. Borderski ovčar, ki čuva otok. Ko sem ga poklicala k sebi je s previdnostjo prišel. Takrat sem segla v nahrbtnik, češ »vedno imam kakšen briket od Iže kje, mogoče tudi tokrat« in našla sem briketov za cel obrok. V vrečki. Ni čudno, da imam tako težak nahbrtnik, ko pa s seboj nosim vse te nepotrebne stvari. Za tem sva hitro sklenila prijateljstvo, da sem naredila to zgodbo od njega. Borderja iz otoka Inishmor, ki prijazno sprejme vse turiste. Zadržuje se v zalivu, dalj ne gre. Kdaj se mu pridruži tudi labradorec, ki ga to jutro ni bilo zraven. Verjetno je bilo prezgodaj zanj.

Borderski ovčar - čuvaj otoka

Borderski ovčar - čuvaj otoka

Borderski ovčar - čuvaj otoka

Borderski ovčar - čuvaj otoka

Borderski ovčar - čuvaj otoka

Borderski ovčar - čuvaj otoka

Borderski ovčar - čuvaj otoka

Komentarji / Comments

Komentarji / Comments

There are no comments